Pogosta vprašanja

Da bi vam olajšali pridobivanje informacij, smo zbrali nekaj najpogostejših vprašanj uporabnikov naših storitev. V kolikor v spodnjih odgovorih ne boste našli odgovorov na svoja vprašanja, vas vabimo, da nas kontaktirate in z veseljem vam bomo pomagali. 

Kateri predpisi urejajo področje daljinskega ogrevanja?

• Zakon o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov (ZOTDS) (Uradni list RS, št. 44/2022),
• Zakon o nujnem posredovanju za obravnavi visokih cen energije (Uradni list RS, št. 158/2022),
• Uredba o oblikovanju cene toplote iz daljinskega ogrevanja (Uradni list RS, št. 9/2023),
• Uredba o dopolnitvah Uredbe o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega sistema določil (Uradni list RS, št. 12/2023),
• Akt o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje (Uradni list RS, št. 2/2017 in 44/2022 - ZOTDS),
• Soglasje k izhodiščni ceni toplote za distribucijski sistem Murska Sobota od Agencije za energijo, številka 23-62/2015-16/464, z dne 23.6.2016,
• Uredba o zagotavljanju prihrankov energije (Uradni list RS, št. 96/2014, 158/20 – ZURE, 84/2022, 86/2022 in 107/2022),
• Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 184/2021, 84/2022, 86/2022 in 112/2022),
• Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 2/09, 49/10, 61/13, 64/13, 17/14 - EZ-1 in 36/14),
• Sistemska obratovalna navodila za geografsko območje Mestne občine Murska Sobota (Ur. l. RS št. 13/2017, v nadaljevanju SON).

Kako se obračunava porabljena toplota?

Strošek toplote v sistemu daljinskega ogrevanja je sestavljen iz:
• fiksnega dela, ki je del celotnih stroškov za toploto, neodvisen od porabe toplote in zajema stroške materiala (brez energentov), storitev, dela, amortizacije in druge stroške poslovanja, obračunava se kot cena na enoto obračunske moči v EUR/kW/mesec, ključ delitve je ogrevalna površina.
• variabilnega dela, ki je del celotnih stroškov za toploto, odvisen od porabljene toplote in zajema stroške zemeljskega plina in električne energije, obračunava se kot cena na enoto porabljene toplote v EUR/MWh.
• prispevka za energetsko učinkovitost (URE),
• prispevka za OVE in SPTE in
• 9,5 % DDV.

Priključna moč se obračunava v MW oziroma KW (megavatih oz. kilovatih), ki izhaja iz projektne dokumentacije strojnih instalacij. Določa se na osnovi 100. člena SON.
Količina dobavljene toplote se obračunava v MWh oziroma KWh (megavatnih oz. kilovatnih urah), ugotavlja se neposredno s toplotnim števcem, vgrajenim na priključnem delu toplotne postaje. V večstanovanjskih stavbah se poraba toplote za stanovanjsko enoto obračuna na podlagi delilnikov stroškov ogrevanja, ki so lahko elektronski delilniki stroškov za toploto (EDSO), merilniki toplote in vodomeri za sanitarno toplo vodo (STV).
Za obdobje, ko je števec v okvari, se določi poraba v skladu s SON.

Kaj lahko vpliva na preveliko porabo toplote?

Odjemalci pogostokrat menijo, da porabijo preveč toplote, zato je priporočljivo preveriti več možnih razlogov za toplotne izgube objekta :
• previsoke temperature v prostorih,

• navadni regulacijski ventili, ki ne omogočajo samodejnega uravnavanja pretoka tople vode,

• v času prezračevanja prostorov so radiatorji odprti,

• slabo tesnjenje oken,
• slaba toplotna izolacija stavbe,

• slaba ali poškodovana toplotna izolacija na internih toplotnih napravah,

• slabo vzdrževane interne ogrevalne napeljave,

• dotrajana ali nepravilno nastavljena avtomatika za regulacijo ogrevanja in

• nepravilno delovanje merilne naprave.


Kakšne so najpogostejše motnje pri ogrevanju?

• Nepravilno delovanje oz. neprimerna nastavitev regulacijskih naprav v toplotni postaji,
• izpad obtočnih črpalk zaradi izpada električne energije,

• neodzračene interne napeljave v najvišjih točkah ogrevalnega sistema,
• neuravnotežene interne napeljave.

Kakšne so najpogostejše motnje pri ogrevanju sanitarne tople vode?

• Motnje zaradi vodnega kamna, ki se izloča v internih napravah,
• izpad cirkulacijskih črpalk zaradi izpada električne energije,

• sočasno prevelik odjem sanitarne tople vode,

• nujnih vzdrževalnih del na toplovodnem omrežju in proizvodnih virih in
• neočiščenih pršilcev na iztoku vode iz vodovodne pipe.

Kako vzdržujemo toplotne naprave?

Vzdrževanje toplotnih naprav obsega redno in izredno vzdrževanje priključnega voda in toplotne postaje, ter internih toplotnih naprav. Redno vzdrževanje priključnega voda in priključnega dela toplotne postaje z nadzorom nad parametri dobave toplote in meritvami porabe toplote, opravlja dobavitelj toplote.
Za upravljanje hišnega dela toplotnih postaj, njihovo vzdrževanje in za vzdrževanje napeljav centralnega ogrevanja skrbi lastnik oziroma v njegovem imenu upravnik večstanovanjske stavbe, ki mora o posegih v toplotni postaji obvestiti dobavitelja toplote. Dobavitelj toplote poleg rednih vzdrževalnih del upravitelja večstanovanjske stavbe obvešča o potrebnih izrednih vzdrževalnih delih v toplotni postaji.
Pogosto se dogaja, da odjemalci premalo skrbijo za interno napeljavo. Zato je priporočljivo opraviti letni pregled ventilov in zaključkov na radiatorjih, tesnilnih mest na vodovodnih napeljavah, po potrebi pa tudi zamenjavo dotrajanih armatur. Vsako praznitev, polnitev in odzračenje sistema ogrevanja mora opravljati strokovno usposobljen izvajalec, odjemalci pa morajo biti o izvajanju del obveščeni. Sistem ogrevanja ne sme biti prazen dalj časa, saj je v izpraznjeni napeljavi zrak, ki deluje korozivno.
Dobavitelj toplote praviloma ne izvaja praznjenja in polnjenja posameznih delov sistema ogrevanja zunaj toplotne postaje, prav tako tudi ne odzračuje sistema ogrevanja. Ta opravila mora zagotoviti izvajalec del ali pooblaščena oseba. Ob polnitvi sistema ogrevanja je priporočljiva prisotnost vseh odjemalcev, pooblaščene osebe in izvajalcev del, ki morajo sistem odzračiti.

Kako lahko zmanjšamo stroške ogrevanja?

• Temperaturo v prostoru je potrebno meriti in jo primerjati s priporočenimi temperaturami za stanovanjske prostore; kopalnica 22˚C, dnevna soba 20˚C, spalnica 18˚C, hodniki in stopnišča 15˚C. Pri tem je potrebno upoštevati, da na prijetno počutje poleg temperature zraka vpliva tudi temperatura sten in gibanje zraka.
• Navadne regulacijske ventile na radiatorjih je potrebno zamenjati s termostatskimi ventili, ker je z njimi možno nastaviti želeno temperaturo v prostoru. Če je v prostoru pretoplo, je namesto odpiranja oken potrebno nastaviti nižjo temperaturo. Potrebno je vedeti, da povišanje temperature za 1°C pomeni povečanje porabe toplote za 6 %.
• Pri daljši odsotnosti je potrebno radiatorje delno ali popolnoma zapreti.
• Prostore prezračujemo kratek čas z odpiranjem oken in ustvarjanjem močnega prepiha. Za ta čas se radiatorji zaprejo. Na ta način se bo obnovil zrak, stene pa se ne bodo ohladile.
• Nekvalitetna okna je potrebno zamenjati s kvalitetnimi, z manjšo toplotno prevodnostjo in dobrim tesnjenjem, ali pa zatesniti špranje na oknih s primernim tesnilnim sredstvom.
• V nočnem času je priporočljivo spuščati okenske navojnice, da bodo manjše toplotne izgube skozi okno.
• Radiatorjev ni dobro zastirati z raznimi zasloni, zavesami, ker se s tem precej zmanjša njihov učinek. Za radiatorjem je dobro namestiti izolacijsko ploščo.

Kako se obračunajo in delijo stroški upravljanja kotlovnic?

Stroški ogrevanja se obračunavajo za tekoči mesec v obliki akontacije, ki zajema dvanajstino predvidenih stroškov za obračunsko ogrevalno sezono in je razdeljen na osnovi porabniških deležev za posamezno stanovanje, ki je izračunan pri letnem obračunu stroškov za ogrevanje. Ogrevalna sezona traja od 1.5. do 30.4. naslednje leto.
V ceni akontacije so praviloma zajeti:

• stroški energenta (električna energija, kurilno olje, zemeljski plin), elektrika za pogon naprav in opreme in vode,
• stroški izvajanja storitve upravljanja kotlovnic,

• drugi poslovni stroški naročnika (vzdrževanje, dimnikarske storitve, čiščenje, servisi, …)

Strošek ogrevanja, se v večstanovanjskih stavbah, razdeli na posamezne odjemne enote (stanovanja) po delilnikih stroškov v skladu s Pravilnikom o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več odjemalcih . Pri izvajanju določil tega pravilnika je potrebno upoštevati še Stanovanjski zakon SZ-1, Stvarnopravni zakonik in Energetski zakon EZ-.1

Kaj so delilniki?

Delilniki so naprave, ki omogočajo delitev stroškov za porabljeno toploto, ki se nanašajo na posamezne odjemne enote. Delilnik je lahko:

• Toplotni števec (meri pretok in temperaturno razliko),

• elektronski delilnik stroškov za toploto (meri temperaturo ogrevala in okolice, ter upošteva karakteristiko ogrevala – radiatorja) in
• vodomer za sanitarno toplo vodo - STV (meri porabo STV).